Zakaj je magnezij tako pomemben

Zaradi stresnega načina življenja je danes pomanjkanje magnezija zelo pogosto. Z neuravnoteženo prehrano ga žal ne zaužijemo dovolj, da bi zadostili dnevne potrebe.

Telo ga nekaj lahko izloči tudi skozi ledvica ter s črpanjem iz kosti, vendar dolgotrajno pomanjkanje vodi v utrujenost, povzroča bolečine in krče v mišicah, nemirnost, motnje v delovanju srca, nespečnost, povzroča migrene, nastanek osteoporoze….

Najboljši vir magnezija je zelena listnata zelenjava, saj je magnezij osnovni gradnik molekule klorofila, brez katerega ne bi bilo fotosinteze (slika spodaj).  Poleg tega se magnezij nahaja še v oreščkih, bananah, polnovrednih  žitaricah,….  posebej bogata z magnezijem sta kakav v prahu ter temna čokolada.

Pomemben je za:

  • regulacijo aktivnosti več kot 300 encimov,
  • zmanjševanje vnetij in bolečin v sklepih,
  • normalno delovanje srca,
  • pomoč pri delovanju mišic in živcev,
  • uravnavanje krvnega tlaka,
  • krepitev odpornosti
  • ohranjanje normalne koncentracije kalcija v krvi,…

Magnezij je antistresni mineral in sama ga čutim kot mineral z veliko yin energije oziroma kvalitete. Je izredno pomemben za naš parasimpatični živčni sistem, zaradi njegovega pomirjujočega delovanja. Slednje opisuje Katherine Czapp v članku z naslovom Veličastni magnezij (Weston A. Price Foundation).

Med drugim avtorica v članku tudi navaja, kako so bila naša telesa prvotno ustvarjena da delujejo večino časa v umirjenem stanju, se pravi v stanju kjer prevladuje parasimpatični živčni sistem (ventralni del). To pa je v popolnem nasprotju z današnjim hitrim in stresnim tempom življenja, kateri zahteva predvsem preveč dejaven simpatični živčni sistem.
Gre za živčni sistem – govora je o simpatičnem, ki nas spravi v aktivnost in delovanje oziroma se vklopi mehanizem zaščite, ko začutimo ali prepoznamo nevarnost in se telo pripravi na boj ali beg. Poznan je tudi kot sistem za kratkoročno preživetje.

Njegov nasprotnik parasimpatični živčni sistem (oziroma sistem za dolgoročno preživetje) ima drugačno funkcijo. Predvsem skrbi za »rest and digest« stanje telesa, v katerem se telo regenerira, počiva, prebavlja, predvsem pa mu je omogočena rast. In ker smo ljudje celostna bitja ima to posledični vpliv na rast in razvoj duha.

Naj omenim, da tudi parasimpatični živčni sistem pozna mehanizem zaščite – zamrznitev (dorzalni del živčevja). Namreč parasimpatični živčni sistem se deli na ventralni in dorzalni del. Umirjenost in sproščenost bomo torej dosegli z aktiviranjem in hranjenjem ventralnega dela parasimpatičnega živčnega sistema.

Vendar, kot navaja B. Lipton v Biologiji prepričanj, sta mehanizma rasti in zaščite (boja ali bega oziroma zamrznitve) nasprotujoča. Izkazalo se je, pravi omenjeni avtor, da mehanizmi, ki podpirajo rast in zaščito ne morejo hkrati optimalno delovati. Kadar delujejo mehanizmi zaščite težko delujejo mehanizmi rasti in obratno. Se pravi, če se želimo celostno razvijati moramo omejiti mehanizme zaščite (obrambni mehanizmi boja, bega ali zamrznitve) in krepiti mehanizme rasti (ventralni del parasimpatičnega živčnega sistema). Najbolje je odpraviti stres, ki je po mojem mnenju v veliki meri posledica izguba stika s samim seboj oziroma zavedenja kdo smo in kakšen je naš globlji namen.

Močno verjamem, da bomo v prihodnosti morali veliko časa in energije namenjati aktiviranju – uravnavanju našega ventralnega parasimpatičnega živčnega sistema z namenom, da bomo lažje in hitreje vzpostavili stik s seboj in se zopet začutili in našli v globinah naše biti.

Kopeli iz grenke soli so resnično čudovita priložnost, da zaslišimo naš notranji glas, začutimo naš pravi jaz ali uvidimo najveličastnejši obraz.

Slika lepo ponazarja pomembnost in veličino magnezija.