Danes, želim pisati o tem kako je v današnjem času  pomembno, vredno ter smiselno namenjati pozornost naši duhovni naravi. Ne gre za modno muho ali zgolj priložnost za tiste kateri imajo čas in denar. Namreč ravno odsotnost duhovne inteligence (duhovne narave) je svet pripeljalo v stanje kakršno je. Razlog, da ne zaupamo naši duhovni plati je duhovna otopelost. Živimo v duhovno otopeli družbi, kjer prevladuje materializem, tekmovanje, površinskost, hitre rešitve,…….v družbi kjer manjka pravih vrednot in globokega smisla.  S tem, ko zanikamo in ne sprejemamo našega drugega – nevidnega dela zanikamo sebe in se omejimo, mnogo globje kot si sploh lahko predstavljamo. Omejimo se v čustvovanju, mišljenju, zaznavanju,…. v odnosu do nekaterih delov sebe, kateri običajno skrivajo naše vrhunske lastnosti in talente. Najhuje je da se LOČIMO, kar je tudi največja zabloda današnjega človeka.

Ločimo se od  povezanosti z ljudmi, okoljem, narave,  vesolja, od CELOTE.  Ker se ne zavedamo naše CELOSTNOSTI, ne razumemo da smo del bistveno večje sfere zavedanja ter da celoto sestavljata tako materija (fizična energija) kot subtilna energija (nevidni, neotipljivi svet). Težko razumemo in sprejmemo povezavo med dvema za nas vzročno nepovezanima dogodkoma.

Odsotnost tega zavedanja se zelo zrcali v naših življenjih, tako potem na življenjske izzive in težave gledamo ločeno. Če bi na vse kar se nam dogaja uspeli pogledati CELOSTNO, bi nam le to omogočilo postaviti našo sedanjo omejeno situacijo v novo luč.

Večja kot je ločenost, bolj je popačeno naše dojemanje in naše pristopanje k reševanju nastalih situacij. Tako npr., začnemo namesto CELOSTNIH – HOLISTIČNIH rešitev iskati instant rešitve ki so hitre, površinske, usmerjene stran od nas, naše moči, našega duha.

Za lažjo predstavo bom ponazorila s konkretnimi primeri:

  • če nam razpade partnerstvo in se ločimo v glavnem že vemo, da pristop na način iz dežja pod kap (čeprav si tega ne želimo, se ironično zgodi ravno to ko k zadevam pristopamo instant) se pravi iz enega razmerja v drugega ni rešitev. Za holističen pristop je treba na zadevo pogledat celostno; kaj se je zgodilo, zakaj,…..
  • nič drugače ni v poslovnosti; če smo brez službe, jo izgubimo ali posel ne gre bomo z globokim zavedanjem kaj se nam je zgodilo, s kakšnim namenom, pridobili mnogo več kot pa če samo brezglavo skačemo iz ene službe (posla) v drug(o)ega, z edinim ciljem preživetja. Ravno ta cilj – preživetje, ki je zelo površinski nas najbolj odreže od samega sebe. Seveda to ne pomeni, da ne skrbimo za svoje preživetje, vendar če smo preveč ujeti v to energijo nas ta dobesedno »RAZDUHOVI«, pretrga povezavo z našo duhovno naravo, inteligenco.
  • nazadnje, a najpomembnejše je zdravje, kjer se močno zakoreninjeno zrcali naš instant pristop in vse preveč in prehitro posegamo po zdravilih ko se pojavi bolezen. Telesu in njegovi inteligenci dajemo čisto premalo možnosti da spregovori o bolečini ter da se samo pozdravi (naša telesa imajo to sposobnost). Močno čutim in verjamem da je stres, ki ga označujejo za novodobno bolezen razvitega sveta, posledica pomanjkanja zavedanja kdo smo, zakaj smo tukaj, posledica prekinitve povezave z našim duhom.

Celostni – holistični pristop je globinski pristop. Terja svoj čas, spremembe, globoke motive, voljo, razumevanje celostne situacije, GLOBOKO in ISKRENO ljubezen do sebe,…. Je pristop po katerem vsi hrepenimo (najbolj izrazito v zdravstvu) in si ga želimo.

Če želimo sprožiti – aktivirati našo duhovno naravo in vse kar sodi zraven (intuicija, intuitivni um, intuitivne – duhovne darove,…) potem si začnimo postavljati globoka in smiselna vprašanja. In odgovor bo prišel.